Pred svojimi prodajalnami sedijo na preprogah Mavretanci, oblečeni v velike modre in bele tunike, se posvečajo obredu pitja čaja ter poslušajo Radio Nouakchott. Diskretno in ne da bi se pomešali z drugim prebivalstvom nadzorujejo dobršen del trgovine na drobno in vodijo kakih 3000 prodajaln v Abidžanu. »Mali Ouagadougou« v predmestju naseljuje, kot pove že ime, več tisoč Burkincev. Tako kot daje predel Biafra v Treichvillu streho stotinam nigerijskih družin iz rodu Ibo, ki so pred dvajsetimi leti pobegnile pred morilsko državljansko vojno. Vendar pa 80 odstotkov nigerijske skupnosti v Abidžanu sestavljajo Jorubi, predvsem trgovci. Kadar na abidžanskem letališču Port-Bouet pristane letalo iz Lagosa, je to spektakel nadvse živahnih barv: desetine impozantnih »mam« prevzema zaboje kozmetičnih izdelkov, tkanin, gospodinjskih aparatov, ki jih bodo prodajale na trgu. »Jorubske ženske uvozijo toliko nigerijskih izdelkov, da imamo vedno občutek, da živimo v svoji deželi,« pravi dr. Wale Adekoya, nigerijski diplomat, ki službuje v Abidžanu. Tudi prebivalci Toga, Senegalci in Malijci ne počivajo. Zelo dobro vedo, kje najti garijevo moko za pripravo togoškega čaja ali rdeče bisapove cvetove, iz katerih stiskajo, kot v Dakarju, odličen osvežilni napitek. Nihče ne ostane brez svoje posebnosti… Malijci oblikujejo razkošen nakit. Senegalci in Burkinci v svojih delavnicah tekmujejo v krojaških spretnostih. Havsi iz Nigerije oblikujejo brade in te kar na cesti gladko obrijejo. Havsi tudi od prvega jutranjega svita na vsakem vogalu ponujajo vešče pripravljeno mešanico mlečnega koncentrata in nescafeja ter maslene kruhke po 20, 25 ali 30 CFA frankov. Senegalke in Malijke so najboljše pletivke v zahodni Afriki. Najdemo jih na velikih trgih Adžama ali Treichvilla, rade volje pa pridejo tudi k strankam na dom. Nigerijke iz Lagosa uvažajo belilne kreme za kožo in pomade, ki zravnajo skodrane lase. Ganke, poleg tega da se posvečajo najstarejši obrti, križarijo po ulicah in prodajajo čudežne večbarvne tablete dvomljivega izvora - kupiš lahko eno ali kar prgišče. Ženske iz rodu Bororo prepotujejo vso pot iz Nigerije, da nato v Abidžanu prodajajo cele zaloge najrazličnejših praškov, korenin in napitkov, ki jih pritovorijo v ogromnih zavojih na glavah.