Menih v kostanjevo rdečih oblačilih je zamenjal vodo v kovinskih skodelicah, ki so stale na oltarju poleg barvitih maslenih skulptur. Nekatere so bile stare več kot trideset let. Izdelane so iz zemeljskih oreškov, mineralnih pigmentov in masla demo, jakove samice. Umetnost kiparjenja z maslom zahteva visoko stopnjo obvladovanja tehnike in samostan Phiang slovi prav po tem. Kipce običajno hranijo eno leto, nekatere pa zaradi dolgotrajnega oblikovanja obdržijo dlje. Velikost skulptur je različna, velike so od nekaj centimetrov do nekaj metrov, in predstavljajo različne stvari, od božanstev, mandal, rož in živali do budističnih motivov. Menihi skrbno skrivajo tehniko izdelave; vsak, ki si želi izdelovati maslene skulpture, mora najprej pokazati resnično zanimanje. Ker se maslo hitro topi, morajo menihi delati v hladnih razmerah in roke namakati v hladno vodo, saj so njihovi prsti le tako dovolj hladni za modeliranje. Pri delu uporabljajo orodja, kot so lesene igle, votle kosti in modelčki. Kot mi je povedal menih, je izdelovanje skulptur del poti k razsvetljenju, s katero menihi ustvarjajo pozitivno kolektivno karmo, ki pripomore k izboljšanju položaja v svetu. Eden izmed največjih praznikov darovanja maslenih skulptur je praznik maslenih luči. Takrat skulpture postavijo na ogled, da si jih ogleda na tisoče ljudi. Na koncu praznika skulpture darujejo zlim silam: pustijo, da se počasi stopijo na soncu, kar ponazarja minljivost življenja, nekaj pa jih razdelijo med ljudi kot blagoslov.