Najprej smo preverili, koliko sploh poznata argentinsko kulturo. »Upam, da ni preveč mesa,« je ugibala Katja. Drugačnega mnenja je bil Peter. »Mislim, da bo veliko mesa. Rad pogledam argentinski tango, tudi plesati sem ga poskusil, a je zelo težak.« Po aperitivu, ko nas je sprejel Bogdan Deželak, vodja strežbe, in nam razložil, da so se na ta večer študentje pripravljali celo leto, intenzivno pa zadnje tri mesece, smo takoj preverili meni. »Vidim, da je pet hodov,« se je razveselil Peter. Na meniju pa pečen roastbeaf na posteljici s hruškovo omako, pisana koruzna juha, empanada z vinsko omako, argentinski steak s pečenim krompirjem in solato, za sladico pa limonin parfait na kokosovem biskvitu s čokoladno masleno kremo, karamelno omako in mariniranimi suhimi slivami. »Mmmm, tole se sliši pa dobro.« Ne samo, da se je slišalo dobro, tudi okusno je bilo. »Odločili smo se, da pripravimo tipično agrentinsko hrano, tudi vino je bilo posebej pripeljano za to priložnost iz Argentine,« nam razloži Bogdan. Ko pa so na mizo prinesli glavno jed, je Peter takoj potožil: »Katja ima pa večji steak kot jaz.« A brez skrbi, ni ostal lačen. Z združenimi močmi smo mu namreč odstopili še dva srednje pečena argentinska steaka.