Bolj zgodnji obiskovalci Šmarne gore, ki so navajeni, da jih že ob peti uri zjutraj sleherni dan v letu na vrhu hriba pričaka Miha Ledinek s skodelico svežega čaja, bodo tudi letos nekaj avgustovskih juter pogrešali svojega prijaznega gostilničarja (brez skrbi, tudi brez njega bo gostilna odprta od omenjene zgodnje ure do sončnega zahoda). Miha se z ženo Joži v tem času vsako leto odpravi na nenavadno romanje v hribe, ki bo tokrat res nekaj posebnega. 23. avgusta namreč mineva natanko petindvajset let, kar sta ob spustu s Triglava nekaj metrov nad planinsko postojanko na Doliču doživela dramo, ki je ne bosta pozabila nikoli v življenju. Planinko Joži je skoraj z jasnega neba zadela strela in jo dobesedno katapultirala v skale, kakšnih petnajst metrov od nesreče, kjer je obležala brez vseh znakov življenja. Miha še dandanes ne ve, od kod je vzel moč, da je ponesrečeno ženo nemudoma začel oživljati z umetnim dihanjem, masažo srca in klicanjem njenega imena. In uspelo mu jo je priklicati nazaj. Joži so potem s pomočjo gorskih reševalcev in helikopterja spravili v ljubljanski Klinični center, kjer je sicer povsem okrevala, le dni okoli nesreče se še danes ne spominja. Še sreča, pravi Miha, ki se z Joži od takrat vsako leto povzpne na vrh Triglava, ob spustu obiščeta kraj nesrečno srečnega dogodka in se dobrim gorskim vilam zahvalita za naklonjenost.Mangart – očetu v spomin