To staro tradicionalno obliko zdravljenja je pod svoje okrilje vzela tudi današnja uradna medicina, ki jo uporablja predvsem za pomoč ob bolečinah in pri okrevanju po poškodbah. Da masaža pomaga, vemo skorajda podzavestno, saj že sami od sebe gnetemo mesto, ki nas boli ga torej masiramo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
staro star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
tradicionalno tradicionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
obliko oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zdravljenja zdravljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pod pod predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
okrilje okrilje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
vzela vzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tudi tudi členek
današnja današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
uradna uraden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
medicina medicina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
uporablja uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
predvsem predvsem členek
za za predlog; tožilnik
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ob ob predlog; mestnik
bolečinah bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
pri pri predlog; mestnik
okrevanju okrevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
po po predlog; mestnik
poškodbah poškodba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Da da podredni veznik
masaža masaža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pomaga pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
skorajda skorajda členek
podzavestno podzavestno splošni prislov; nedoločena stopnja
saj saj priredni veznik
že že členek
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
sebe se povratni zaimek; rodilnik
gnetemo gnesti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
boli boleti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
masiramo masirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Zdravje
avtor: neznani novinar