Taki podporniki niso vedno dočakali dokončanja svoje cerkve, mošeje ali templja. Medtem ko so markantne stavbe, kot je Tadž Mahal v Agri mavzolej, ki ga je dal šah Jahan zgraditi za svojo najljubšo ženo Mumtaz Mahal , lahko zgradili za časa življenja podpornika, pa je večje podvige lahko nadzorovalo več sledečih si skrbnikov in arhitektov. Cerkev sv. Petra je zaposlovala po vrsti mojstre Bramanteja, Rafaela, Michelangela, Maderna in Berninija, katedrala v Chartresu, čeprav so jo gradili le 30 let, pa kaže sledove rok vsaj devetih zidarskih mojstrov, vsakega z njegovo lastno združbo rokodelcev. V novejšem času lahko za katedralo Sagrada Familia v Barceloni, ki ji je katalonski arhitekt Antoni Gaudí posvetil toliko svojega življenja, rečemo, da jo je gnala ena sama, predana vizija. Ta izredni oblikovalec si je prizadeval, da bi uresničil svojo lastno, povsem izvirno obliko temeljne arhitekture s pomočjo modelov, risb in poskusov v naravni velikosti na sami stavbi, ki še vedno ni dokončana.