Samo trenutek: če je Hombach res tako idealen, zakaj si Schröder lahko privošči tako izgubo, ko pa je užival njegove usluge kot šef vlade le devet mesecev. Tista pripomba o tem, da je »nadvse primeren za Balkan«, lahko pove kaj več. Hombach je markantna pojava, visok in krepak ter človek številnih talentov: vodi volilne kampanje, napisal je knjigo, ki Schröderjevemu klepetanju o »novi sredini« v politiki daje gospodarsko substanco, in, kar je morda najpomembnejše, je mojster v izvajanju številnih potez na različnih koncih. Nepogrešljiv je bil pri načrtovanju in izvajanju nastavljanja skoraj nevidnih mrež, ki so na koncu spodnesle kanclerjevega levičarskega tekmeca Oskarja Lafontaina kot finančnega ministra in predsednika Socialnodemokratske stranke. Vzpostavljal je stike z laburisti v Veliki Britaniji, ki so na koncu prinesle nedaven načrt Blaira in Schröderja o tem, kako napraviti levico moderno. In bil je najbrž najboljši prijatelj poslovnežev v nemški vladajoči rdeče-zeleni koaliciji.