Seveda ni bilo vedno tako. Rabelj je bil v stari Ljubljani markantna osebnost, še zlasti od 16. do 18. stoletja. Kot piše zgodovinar Andrej Studen, ki preučuje zgodovino kaznovanja na Slovenskem, resda ni bil najbolj priljubljen lik v mestu. Veljal je za nepoštenega, odrekali so mu mestne pravice, stanovati je moral daleč od glavnih mestnih ulic. Bil je predvsem orodje oblasti, za kar je bil pošteno plačan. Zgodovinar Vladislav Fabjančič je pred več kot šestdesetimi leti prebrskal račune, ki jih je krvnik izdajal mestu za svoje storitve. Za primer vzemimo njegov zaslužek v letu 1581 v renskih goldinarjih (gld) in krajcarjih (kr): »Ta denar si je mojster Jurij zaslužil takole: Obesil je Gregorja Zoreta – 20 kr, pri tem za bokal vina – 6 kr, 24. maja je izšibal nekega Krusta – 20 kr, 3. junija je zopet nekoga izšibal – 20 kr, 19. julija je obesil Primoža Fantiča – 20 kr, Fantič in rabelj sta porabila za vino in kruh – 10 kr, 16. septembra je nekoga izšibal na Tranči – 20 kr, 4. novembra je prav tam izšibal Primoža Šmida – 20 kr. Celotni zaslužek v enem letu – 2 gld in 16 kr.« Rabelj je bil očitno tudi dober računovodja.