Na Dunaju so imeli vsaj to srečo, da se je kot dirigent spet izkazal slavni Seidži Ozava z dirigiranjem na pamet in brez paličice. V pevski zasedbi pa je bila junijska postava še boljša kot premierska. Tenorist Neil Shicoff v naslovni vlogi Ernanija je nastopal v decembrskih in junijskih predstavah, baritonista Carlosa Alvareza je nadomestil slavni italijanski solist Renato Bruson, Silva je bil obakrat odličen italijanski basist Roberto Scandiuzzi, Elvira je bila tokrat Maria Guleghina (prej Michèle Crider) ... Če omenimo ta kvartet, je treba reči, da se z zrelostjo pevcev prepričljivost interpretacije in verodostojnost doživljanja opernih likov povečujeta. Renato Bruson je bil v vlogi španskega kralja Don Carlosa markantna osebnost, vladarska drža mu je pisana na kožo, v izrazu je niansiran, vzvišen, glasovno sicer ne več svež, a zna morebitne šibkosti spretno prekriti s celovito odrsko pojavnostjo.