edelja, 13. avgust 1950, se je zapisala v spomin starejših prebivalcev Soške in Vipavske doline, dela Krasa pa tudi Banjške in Trnovske planote. Po petinpetdesetih letih je prav, da se spomnimo tega dogodka. Sedanja meja med Italijo in tedanjo povojno Jugoslavijo je nastala 15. septembra 1947. leta. Tri leta pozneje, na nedeljo, 13. avgusta 1950, pa so nekako prisiljeno odprli mejo pri Rusi hiši v Rožni Dolini pri Gorici. Kako je do tega prišlo? Iz diplomatskih krogov se ve, da sta se tedanja Titova Jugoslavija in Italija dogovarjali, da bi skušali občasno dovoliti, da bi se prebivalci ob meji, ki je odtrgala Gorico z zaledjem, lahko občasno srečevali za nekaj ur. Te usodne nedelje pa se je na mejnem prehodu med Italijo in Jugoslavijo v Rožni Dolini nabrala ogromna množica. Ocenjevali so jo na okrog 5000 ljudi. Ta “raja” je pritisnila na jugoslovanske vojake, ki so stražili, in pobezljala čez mejo v Italijo. Sledili so seveda zanimivi zapisi v italijanskih časopisih, medtem ko jugoslovanski tisk o tem ni poročal. Vsekakor je bila najvažnejša ugotovitev, da ljudje, ki so navalili v Gorico, so pokupili vse, kar so tedaj dobili. Vedeti moramo, da je bila nedelja. Pri tem nakupu so bile v ospredju metle, ki jih tedaj v socialistični Jugoslaviji ni bilo.Vračali so se otovorjeni z vsemi mogočimi artikli in seveda tudi z metlo. Mimogrede naj pripomnim, da se je govorilo, da bodo tudi naslednjo nedeljo dovolili prehod, vendar so tedaj postavili “družeti” jezdece z bodečo žico, da bi se to ne dogodilo več. Ti bodeči jezdeci so potem krasili blok še nekaj let! Ljudje pa so se kar nekaj nedelj zaporedoma zopet zbirali pred mejnim prehodom v Rožni Dolini in policija jih je razganjala, ti pa so bežali pred roko pravice kot kure pred jastrebom ... Kot posebnost lahko tudi zapišem, da so nekateri tedaj ta kaos izkoristili za pobeg. Tako je še nekaj dni za tem italijanska policija vozila pribežnike na blok v Rožno Dolino, ki jih je ujela v notranjosti Italije, pa celo na francoski meji. Prav o tem dogodku sem se velikokrat pogovarjal v Solkanu pod “školjem” z dvema markantnima damama, gdč. Fe-