Fajfarjevi otroci so strašansko veseli, da bodo imeli novo hiško. Manjši dve tega sicer še ne znata izraziti, triletna Katarinca in leto mlajša Lucija živita v svojem igrivem otroškem svetu, najraje sta v varnem maminem naročju, ampak osemletna Jerica, sedemletna Martina, šestletni Simon in štiriletni Primož v en glas povedo, da bodo že to jesen imeli kar dve otroški sobi. Ni še dolgo tega, kar jih je vseh osem spalo v eni sami spalnici. Mami, ati in dva otroka na zakonski postelji, najmlajša v zibelki, druga na fotelju, dva na kavču. Medtem sta starša za silo uredila še eno sobico, da so starejši štirje zdaj na svojem, a naloge delajo zdaj že trije šolarji kar v kuhinji, drugje pač ni prostora. Obleko, ki jo dobijo za otroke, te imajo zaenkrat dovolj, zlaga Urška v kartone, za kakšno omaro, tudi če bi jo dobili, v stari hiši preprosto ni več prostora. Kmalu bo boljše, optimistično pove Križančeva, mlada mama je zadnje čase občutno boljše volje. »Tako sem si oddahnila, odkar so onkologi v Ljubljani možu povedali, da je ozdravel in da bo vse dobro. Zadnjih štirinajst dni je spet zaposlen za osem ur, kar samo še potrjuje to, da se mu je zdravje povrnilo.«