Otroček zdaj sliši tudi šume iz zunanjosti: očetov glas, glasbo in smeh. Lahko že okuša, sem ter tja popije požirek plodovnice. Tako sladka je kot pozneje mamino mleko. Včasih sesa palec in včasih se mu kolca. Mama to čuti kot nežno trkanje po trebuhu. Tudi njegovo gibanje zdaj čuti prvič. V šestem mesecu ima otroček še veliko prostora. Veliko se premika in si s tem krepi mišičevje in kosti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Otroček otroček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sliši slišati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
šume šum samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
iz iz predlog; rodilnik
zunanjosti zunanjost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
očetov očetov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
glasbo glasba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
smeh smeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
okuša okušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sem sem splošni prislov; nedoločena stopnja
ter ter priredni veznik
tja tja splošni prislov; nedoločena stopnja
popije popiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
požirek požirek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
plodovnice plodovnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
sladka sladek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kot kot podredni veznik
pozneje pozno splošni prislov; primernik
mamino mamin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
mleko mleko samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
sesa sesati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
palec palec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
kolca kolcati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
nežno nežen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
trkanje trkanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
trebuhu trebuh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Tudi tudi členek
njegovo njegov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine
gibanje gibanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prvič prvič splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
šestem šesti vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
mesecu mesec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
otroček otroček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
še še členek
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
prostora prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
premika premikati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
krepi krepiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mišičevje mišičevje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
kosti kost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Od kod prihajajo dojenčki?
avtor: neznani avtor