Kot šestletnega dečka so ga vpisali v glasbeno šolo, klavir pa je igral že tudi prej. Pravi, da nikoli ne bo pozabil svojega 4. rojstnega dne, ko je za darilo od staršev in tete dobil sintesajzer. Res je, da je bila takrat zanj to bolj igrača, a vseeno nekakšen začetek. Po posluhu se je sam začel učiti otroške pesmice, potem pa je nekega popoldneva prišla na obisk mamina najboljša prijateljica, ki je nekoč tudi sama igrala klavir. Ker njegovi starši niso glasbeniki, niso vedeli, da vse te njegove pesmice niso bile kar tako; mamina prijateljica je bila navdušena nad njegovim posluhom in smislom za glasbo! Predlagala je, naj ga vpišejo v glasbeno šolo. In tako je postal učenec nižje glasbene šole.