Uporabniki so pogosto v zelo odvisnostnemu razmerju s svojimi bližnjimi. Izjave kot: »Njeno življenje je vedno v rokah drugih. Ko je bila majhna, jo je pestovala mamina prijateljica, mama je delala ves dan, da je lahko nahranila dvoje lačnih ust. Očeta je po več letih šla iskat, a zaman,« kažejo tako na poznejšo interpretacijo svojega življenja z vidika odvisnosti kot na procese, ki so k temu prispevali. Samostojnost je osrednji problem med svojci in uporabnikom. Pogosto je to odnos med starši in mladoletnim sinom ali hčerko. Zanje je toliko bolj pomembno, da rešijo problem odvisnosti, saj so težave v duševnem zdravju nastopile zgodaj, kar jim je otežilo ali onemogočilo, da bi dosegli samostojnost, ki ustreza njihovi starosti (Lamovec 2006: 253). Družina je lahko vitalna opora in spodbuja posameznika, da vztraja pri doseganju določenih ciljev, lahko je pa tudi nepremagljiva ovira, ki onemogoča posamezniku, da bi se postavil na lastne noge. Nekatere družine sprejmejo posameznika z izkušnjo duševne krize kot velikega otroka. Njihov otrok jih znova potrebuje in storili bodo vse, da ga zavarujejo pred krutim svetom. Ustvarili