To posebno kavo mi je prvič razkrila mamina prijateljica Stephanie, ko sem bila še mlada, a že dovolj stara za kavo. Stephanie je vedno imela vse prva. Prva mi je ponudila banano-keksovo pito in guacamole, leta 1986, ko tega še nihče ni poznal. Moja mama je prav tako kot za kinder jajčka in kokos tudi za kavo z dodatki vedno mislila, da je ogabna, kar je zadevo nemudoma naredilo zelo zanimivo. Stephanie je iz Amerike pritovorila kavo z okusom mandljevega likerja, ki je bila že sama po sebi popolnoma vznemirljiva, zdaj pa ima eno, ki se ji reče noisette crčme, ki jo obožujem, in težim ljudem, naj mi jo prinesejo iz New Yorka. Eden izmed razlogov za takšno priljubljenost okusa noisette crčme je ta, da se jo kar težko dobi in še danes velja za dragocenost, tako da bo to zmeraj as v rokavu.