V Ljubljani mu je zelo všeč; predvsem ker je mesto malo, a še vedno veliko in so ljudje zelo prijazni. Večinoma pa lahko skorajda kamorkoli, kamor želi, pride peš. "Imam seveda srečo, da živim bolj v središču Ljubljane; prej sem živel v Šiški, pa sem imel malo več težav." In ravno ta majhnost Ljubljane je tako ljubka. "V Beogradu je vse veliko, visoko, ogromno, medtem ko je vaša prestolnica ljubka in majhna." Čeprav seveda najbolj pogreša mamino kuhinjo, mu v Ljubljani, kar se hrane tiče, ni hudega, saj pravi, da je veliko zelo dobrih restavracij.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
Ljubljani Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
predvsem predvsem členek
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
a a priredni veznik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
prijazni prijazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
skorajda skorajda členek
kamorkoli kamorkoli splošni prislov; nedoločena stopnja
kamor kamor podredni veznik
želi želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
peš peš splošni prislov; nedoločena stopnja
Imam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
srečo sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
živim živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
bolj bolj splošni prislov; primernik
v v predlog; mestnik
središču središče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Ljubljane Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
prej prej splošni prislov; primernik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
živel živeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
Šiški šiška samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
težav težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
In in priredni veznik
ravno ravno členek
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
majhnost majhnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Ljubljane Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ljubka ljubek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
Beogradu Beograd samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
visoko visoko splošni prislov; nedoločena stopnja
ogromno ogromno splošni prislov; nedoločena stopnja
medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vaša vaš svojilni zaimek; 2. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
prestolnica prestolnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ljubka ljubek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
majhna majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Čeprav čeprav podredni veznik
seveda seveda členek
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
pogreša pogrešati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mamino mamin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kuhinjo kuhinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
Ljubljani Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
hrane hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tiče tikati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
hudega hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
saj saj priredni veznik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
dobrih dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
restavracij restavracija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Revije
naslov: Obrazi : kjer znani prikažejo svoj pravi obraz
avtor: neznani novinar