Takoj po končanem šolanju na Dunaju je dobil pogodbo v dunajski operi, kjer je ostal dve leti. Odgovorni so ga namreč opazili v poletni šoli v Monaku in ga povabili k njim. Takrat mu je bilo približno šestnajst let. Najprej se je tam eno leto šolal in potem eno leto plesal v njihovi baletni hiši. Seveda mu je bilo težko oditi od domačega ognjišča in pravi, da je takrat najbolj pogrešal mamino kuhinjo. "Ničesar nisem bil vajen sam početi, potem pa sem si moral kar naenkrat kuhati, prati in likati," se zasmeji. "To je bila več kot samo baletna šola, bila je šola za življenje." Naučil se je marsičesa, pa čeprav je to pomenilo, da je dvignil telefon in poklical mamo, da jo vpraša, kako pravilno nastaviti pralni stroj. K sreči vsaj šola ni bila preveč drugačna od beograjske, saj se je že v Beogradu šolal po ruskem sistemu Baganove šole, na Dunaju pa so bili skorajda vsi profesorji ruski.