Ko začnejo otroci govoriti, se jim odpre dodatna možnost raziskovanja spolnih zadev. To je starost "zakajčkov": otroci med drugim hočejo vedeti, zakaj so drugačni od bratca, sestrice ali prijatelja, zakaj sta mamica in očka različna (če ju vidijo gola), od kod prihajajo dojenčki ali kako pridejo iz maminega trebuha. Otroku bomo najbolj pomagali, če ga ne odpravimo z lahkotnim odgovorom, temveč mu odgovorimo jasno in odkrito, primerno njegovi razvojni stopnji - četudi povedanega pojmovno morda še ne bo povsem razumel. Če npr. na vprašanje "Od kod pridejo dojenčki?" (ali "Od kod sem prišel?") odgovorimo, da otrok zraste v mamini maternici, je to za triletnika še zapleteno. Toda ko bo rasel - in morda doživel rojstva bratcev ali sestric - bo ugotovil, da lahko zaupa odkritim odgovorom staršev. Veliko bolje je, da smo glede tega, od kod prihajajo dojenčki, odkriti, kot da pripovedujemo zgodbe o štorkljah ali da otrokovi domišljiji prepustimo odgovor, kako dojenček pride iz trebuha (ponavadi potem mislijo, da skozi popek).

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ko ko podredni veznik
začnejo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
govoriti govoriti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
odpre odpreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
dodatna dodaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
raziskovanja raziskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
spolnih spolen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
zadev zadeva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
starost starost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zakajčkov zakajček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, orodnik
hočejo hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vedeti vedeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
drugačni drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
bratca bratec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sestrice sestrica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
prijatelja prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
mamica mamica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
očka očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
različna različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
če če podredni veznik
ju on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, tožilnik, klitična naslonskost
vidijo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
gola gol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
od od predlog; rodilnik
kod kod splošni prislov; nedoločena stopnja
prihajajo prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
dojenčki dojenček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
maminega mamin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
trebuha trebuh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Otroku otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
pomagali pomagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
če če podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
odpravimo odpraviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
lahkotnim lahkoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
odgovorom odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
temveč temveč priredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
odgovorimo odgovoriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
jasno jasno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
odkrito odkrito splošni prislov; nedoločena stopnja
primerno primerno splošni prislov; nedoločena stopnja
njegovi njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine
razvojni razvojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
stopnji stopnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
četudi četudi podredni veznik
povedanega povedan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pojmovno pojmovno splošni prislov; nedoločena stopnja
morda morda členek
še še členek
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
razumel razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
Če če podredni veznik
npr. npr. okrajšava
na na predlog; tožilnik
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Od od predlog; rodilnik
kod kod splošni prislov; nedoločena stopnja
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
dojenčki dojenček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
Od od predlog; rodilnik
kod kod splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
prišel priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
odgovorimo odgovoriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zraste zrasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
mamini mamin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
maternici maternica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
triletnika triletnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
še še členek
zapleteno zapleteno splošni prislov; nedoločena stopnja
Toda toda priredni veznik
ko ko podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
rasel rasti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
morda morda členek
doživel doživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
rojstva rojstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
bratcev bratec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ali ali priredni veznik
sestric sestrica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ugotovil ugotoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zaupa zaupati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
odkritim odkrit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
odgovorom odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
staršev starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolje dobro splošni prislov; primernik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
glede glede predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
od od predlog; rodilnik
kod kod splošni prislov; nedoločena stopnja
prihajajo prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
dojenčki dojenček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
odkriti odkrit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
pripovedujemo pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zgodbe zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
štorkljah štorklja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ali ali priredni veznik
da da podredni veznik
otrokovi otrokov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
domišljiji domišljija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
prepustimo prepustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
dojenček dojenček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
trebuha trebuh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
mislijo misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
skozi skozi predlog; tožilnik
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Spolnost in medčloveški odnosi
avtor: neznani avtor