Starejša Žanova sestrica, Katja, prikupna, nežna šestnajstletnica, dijakinja vrtnarske šole v Medlogu, sedi v kotu kuhinje in molči. Kdo ve, o čem razmišlja, kako globoko se je v deklico zarezala bridka bolečina spoznanja, da je njen bratec na vozičku. Morda za vse življenje. Eno samo željo ima, da bi njen Žan nekoč shodil. Le tisti redki, ki so kdaj videli polzeti solze po njenih licih, vedo, kakšna je prava resnica, kako boli, kaj se skriva za na videz brezskrbnim mladenkinim obličjem. Ej, kako silno si ga je želela že kot majhna punčka, ga nestrpno pričakovala, ko je bil še v maminem trebuhu, od sreče je vsepovsod lepila listke: "Katja bo dobila bratca", mu ob rojstvu izbrala ime, ga pestovala in ljubkovala, potem pa nestrpno čakala, kdaj bo naredil prve korake.