Imam sestrico, ki je stara ene par mesecev. Včasih jo potiskam v vozičku. Sestrica je prišla iz maminega trebuščka. V trebušček je prišla z veliko čarovnijo v zraku. Tako se je vse zgodilo, da je Bogec nekaj začaral, nato je izginila ena pika in nastala v trebuščku. In tista pika je postajala vedno večja in večja, in večja ko je, večji dojenček nastane. Še bi imel kakšno sestrico. Mami je imela velik trebušček, ko je bila noseča. Ko je rodila, je postajal trebušček vedno manjši. Pri sestrici mi je najbolj fino to, da ne joka takrat, ko jemo. To nas moti, ker potem kdo ne more jesti, ker jo mora nositi. Ko bo velika, se bova igrala šah.