Kuhanje, raziskovanje in preizkušanje najrazličnejših jedi je za našo letošnjo miss Živo Vadnov že od nekdaj ena sama pustolovščina. »Nikoli ni bila preveč izbirčna in vedno je rada jedla,« se spominja njena mama Manca. Kot deklica je eksperimentirala v mamini kuhinji, ob maminih nasvetih, kasneje pa je zbirala recepte na različnih potovanjih in z njimi presenečala svojo mamo. Vendar pravi, da je ni čez domačo kuhinjo, najboljši pa so mamini marelični cmoki, ki si jih zaželi vedno, ko je dlje časa zdoma.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kuhanje kuhanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
raziskovanje raziskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
preizkušanje preizkušanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
najrazličnejših različen splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, množina, rodilnik
jedi jed samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
našo naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
letošnjo letošnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
miss miss samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Živo živo splošni prislov; nedoločena stopnja
Vadnov vaden samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
že že členek
od od predlog; rodilnik
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pustolovščina pustolovščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
izbirčna izbirčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
rada rad splošni prislov; nedoločena stopnja
jedla jesti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spominja spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
njena njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Manca Manca samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Kot kot podredni veznik
deklica deklica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
eksperimentirala eksperimentirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
mamini mamin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
kuhinji kuhinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ob ob predlog; mestnik
maminih mamin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
nasvetih nasvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
kasneje kasno splošni prislov; primernik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zbirala zbirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
recepte recept samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; mestnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
potovanjih potovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
z z predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
presenečala presenečati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
mamo mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Vendar vendar priredni veznik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
čez čez predlog; tožilnik
domačo domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kuhinjo kuhinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
najboljši dober splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mamini mamin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
marelični mareličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
cmoki cmok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
zaželi zaželeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dlje daleč splošni prislov; primernik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zdoma zdoma splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Revije
naslov: Anja : zakladnica ženskih idej
avtor: neznani novinar