Bograč, ki je dobil ime po posodi, v kateri se je kuhal nad odprtim ognjem, je gotovo ena najprepoznavnejših prekmurskih jedi. Vsak kuhar jo pripravi malce po svoje, kar naredi jed še privlačnejšo. Štiriintridesetletnega Branka Tremela, gospodarja kmetije Tremel, je bograč v kotlu na odprtem ognju najprej učil kuhati neki pokojni lovec. Svoj recept je Branko dopolnil z maminimi nasveti in z znanjem, ki si ga je pridobil na srednji gostinski šoli. Danes je njegov bograč znan daleč naokoli. Vsak teden ga skuha vsaj petdeset litrov. »Okusa je vsakič malce drugačnega, odvisno pač od sestavin, ki so v tistem obdobju na voljo,« pravi. Pred petimi leti se je znašel na življenjskem razpotju, razmišljal je, ali naj si poišče službo, ustrezno njegovi izobrazbi – doštudiral je namreč ekonomijo, ali naj prevzame turistično kmetijo, ki so jo pred tem že več kot dvajset let vodili njegovi starši – in ponudbo še malce razširi. Z ženo sta se odločila za slednje. »Dela je sicer veliko,« pravi. Po drugi strani pa tako precej časa preživi z družino, kar je tudi nekaj vredno. Čeprav se dobro znajde v financah, na kmetiji vodi tudi kuhinjo. Za njim so namreč leta izkušenj, tako v pripravi klasičnih jedi, ki se jih je pred leti učil na praksi v raznih hotelih v Prekmurju, kot v pripravi domačih specialitet, ki so nastajale pod spretnimi prsti njegovih mame in babice. Na njegovi kmetiji skušajo gostom približati čim več domačih prekmurskih jedi, kar okoli štirideset jih je na njihovem jedilnem listu. Najbolj priljubljene so seveda tiste najbolj znane – gibanica, bograč, koline, retaši, obiskovalci pa radi preskusijo tudi jedi, ki jih ne poznajo in so lepo opisane na jedilnem listu. Med njimi denimo najdejo dödöle, pa gibice – jed iz v peči pečenega raztrganega krušnega testa, ki jo ponudijo za prilogo ali samostojno jed z mlekom in zabeljeno smetano. Po njej še posebej radi posegajo vegetarijanci. Seveda pa je uživanje v dobrotah pri Tremelovih v vasi Bokrači v Puconcih le ena od stvari, ki jih je tu mogoče početi. Radovednega popotnika namreč pritegne vrsta znamenitosti, če pa ostane v bližini kmetije, lahko pomaga v vinogradu, v vinski kleti, lahko tudi gobari, ali pa s konjskega hrbta odkriva okolico.