Slepa pega, režijski debi Hanne Slak in obenem prvi slovenski film, pri katerem je bila direktor fotografije ženska (Karina Kleszczewska), je tako lepo posnet, da niti ne pomislite, da je slovenski, dokler Manica Dorrer ne reče pizda. Manica gleda z usti, šobo naredi z očmi, pizdo pa vedno, v vsakem filmu, izreče tako avtorsko, tako fonogenično in obenem tako negotovo, kot bi jo sama izumila in jo zdaj na trgu šele testira, jasno, z rahlim občutkom krivde, kot vedno jezno ujeta v majhen, mračen, zaprt prostor, ki je iz nje naredil mučenico, izganjalko urbanih demonov: tako je bilo v Šterkovi Ljubljani in Živulovičevem Vladimirju, in tako je v Slepi pegi, v kateri čike prižiga tako verižno in tako nevrotično kot femme fatale, ki je zatajila očeta, zapeljala maminega ljubimca in spala z bratom. Njeno odločnost bi lahko merili z guštom grških tragedij - ali pa Franke Potente. Ko namreč njen brat (Kolja Saksida), džanki non plus ultra, spet bušne v krizo, ki ima v peklu svoj krog, ji ne preostane drugega, kot da se z njim zapre v mračno, zdelano, slabo osvetljeno, melanholično, agonično retro-noir izbico, le malo boljšo od "najslabšega škotskega stranišča", kjer ga skuša odrešiti odvisnosti. Njen drugstore cowboy je sicer svoj najboljši orgazem že zdavnaj pomnožil s tisoč in se odločil, da se ne bo odločil za življenje, toda ko mu mučeniško pomaga in izigrava predatorje, vse od dilerja pa do socialne delavke, ni dvoma, da je zanj voljna iti do konca - in ko zleze k njemu v posteljo, kot zadnji žarek upanja, magari v imenu dobrih starih časov, ju od incesta loči le jamstvo, da bi to pomagalo. Džanki je tako ekstremno bitje, da zahteva ekstremne poteze, sporočajo njene šobe, ki mamilom napovejo vojno, jasno, na svoj neposreden, naiven, vigilantski način - za Lupo, panično, konfuzno, tesnobno postdvajsetletnico, ki živi v svetu, v katerem je odvisnost od mamil edina alternativa odvisnosti od nuklearne družine, televizije, redne službe, avtomobila, nizkega holesterola, zobnega zavarovanja, kreditnih kartic in hipoteke, je to edina "politična" solucija. V soboto bo šla na rejv, toda v nedeljo bo volila desno od sebe. Kar bi moral biti znak za alarm.