danji, že 50 let star razgledni stolp, čeprav je bil zgrajen iz večinoma najboljšega hrastovega lesa iz zaplaninskih gozdov, je ugotovljeno, da je postal zaradi vremenskih vplivov dotrajan in nevaren za obisk. Društvu želim dober uspeh. Ob stolpu je pomembno obuditi tudi druge stare spomine. Nace Grom je bil v nekdanji mizarski delavnici Pri Gromu, kamor smo pred več leti hodili v službo, tudi naš direktor. Direktor takratnega gradbenega podjetja Remont na Vrhniki na Cesti gradenj, Peter Reven, je bil tudi direktor ob gradnji našega večjega hleva, ki je bil dograjen na Martinovo soboto novembra leta 1955 kot zdajšnji stolp. Hlev so sicer gradili iz njegovega podjetja nadvse pridni zidarji, večina doma iz Podlipske doline. Hlev so zgradili do postavitve ostrešja v treh tednih. Ostrešni mojster pa je bil še s pomočjo maminega brata prav Janezov oče, p. d. Mevelj, pravi Podlipčan. Težko ostrejše je bilo v sodelovanju z več kot tridesetimi močnimi fanti in možmi iz soseščine in bližnje okolice, vse ročno, brez težav postavljeno v enem dnevu, še pred sončnim zahodom. Poguma in dobre volje namreč med pridnimi postavljavci ni manjkalo. Zanimivo je, da je težko in kar večje ostrešje za hlev točno po načrtu vse ročno s svojo plenkačo in sekiro stesal dober, vedno dobrovoljen in priden tesač, naš krajan Rastovškov oče. V vsem je bil vztrajen. Neko dopoldne me je prosil, naj mu prinesem laneno prejo. Mislila sem si, da bo iz nje izdelal novo »žnoro«. Vendar ne; z njo si je ovil veliko razpoko na palcu in dejal, da tako ovit prst med tesanjem tramov najmanj boli. Občudovala sem ga in mu dejala, da je tak način zdravljenja