Veterinar Vili Krsnik, prijatelj Žarka Dolinarja, slovitega namiznoteniškega asa in zdravnika, nosi na ramenih majhno hčerko Piko, me vabi domov v Počehovo, skoraj zaletaval sem se in klanjal razigranim dekletom in mamicam z vozički, se ustavljal s profesorji in funkcionarji, prisluhnil traktatu mladega filozofa Vlada Sruka in temu, kaj da je v resnici razmišljal Immanuel Kant s svojim transcedentalnim idealizmom, ko je snoval Kritiko razsodne moči, in na daleč slutil vso to politično zmešnjavo, današnjo - pa anglista Draga Gajšta, tezenskega navijača njegovega in svojčas Frančeškinovega Kovinar-Uniteda, še njega sem ustavil, mu sunil nek francoski prospekt spod pazduhe in ga povabil na hiter požirek - pa policaju, ki me je čuval na tekmah pred kdo ve kom, sem ponudil roko, mimogrede, v razkoraku, da mu je bilo še manj jasno o vsem, kar mu je utegnilo hoditi po glavi tega sicer običajnega dne.