Ne samo malo drugačne poročne navade, tudi na videz podoben jezik zna popestriti mešane zakone. Tako je na primer pred poroko Aleksandrin oče svojemu bodočemu zetu dejal: »Karli, porivaš mi curke.« S tem je poskrbel za močno rdečico na Karlijevem obrazu. »Spomnim se, kako je bil zaskrbljen, ker je mislil, da se je očetu kaj zameril,« opisuje Aleksandra. »Ko mi je povedal, sem potrebovala kar nekaj minut, da sem mu razložila, da to pomeni zdaj mi boš pa hčer odpeljal. Navideznih podobnosti je še kar nekaj. Tako na primer nedolžna beseda čipka v poljščini pomeni žensko spolovilo,« doda Aleksandra. In katera slovenska navada jo je najbolj presenetila? »To, da z vilicami vsi pikate solato iz ene sklede in da ljudem ni samoumevno, da ženski pridržijo vrata, četudi je ne poznajo. Tukaj sem si na ta način že skoraj razbila nos. Pogrešam tudi pomoč, ki jo Poljaki nudijo mamicam z otroki. Tam ti na podzemni celo kakšen ›obritoglavec‹ pomaga vstopiti na vlak in izstopiti z njega, še posebej, če imaš otroški voziček.«