Evropski teden mobilnosti od 16. do 22. septembra je v dolenjski prestolnici minil tako ali drugače mobilno, saj večine ni spravil iz lastnih štirikolesnikov ne brezplačni javni prevoz s sladkimi dodatki vred, ne lepo vreme, idealno za kolesarjenje in hojo, ne številne prireditve za neavtomobilsko mobilne. Kdo ima zasluge (to je vedno nadvse pomembno) za vsaj enkratno drugačno mobilnost vrhovne občinske oblasti in kakšni vse so razlogi zanjo, nas ne zanima, si pa zanjo zasluži vso pohvalo. Nekaterim se je vožnja novomeškega župana mag. Boštjana Kovačiča in direktorice občinske uprave Mojce Novak po Novem mestu v invalidskih vozičkih zdela norčevanje iz invalidov, kar so tudi javno in glasno povedali. A so s tem več povedali o sebi in o svojem odnosu do invalidov kot o županu, ki se je bil pripravljen karseda konkretno seznaniti s problemi, ki jih pri gibanju po mestu doživljajo ljudje na vozičkih, pa tudi mamice z dojenčki in starejši, ki jim noge ne služijo več tako kot pri dvajsetih. Seveda pa bo invalidska vožnja Kovačiča in Novakove po mestu dobila pravo veljavo, če bo na njen račun odstranjena vsaj kakšna arhitektonska ovira, ki jih po mestu res ne manjka. Precej laže naj bi šlo, če bi se jima na tej vožnji pridružil še kdo od spomeniškega varstva. Ko se bo najvišja občinska oblast z županom na čelu preselila v obnovljeni Rotovž, bo spet nedostopna za vozičkarje, saj se je zgraditev dvigalca zdela spomeniškim nesprejemljiv poseg v to stavbo posebne, spomeniške, vrednosti. (Le kje so bili takrat, ko je nastajala grda nova gradnja v obliki železniškega vagona na bregu Krke točno nasproti nič manj spomeniško vrednega Brega?)