Vprašanje je, kaj se skriva za izrazom podjetniški koncept. Sam sem se vedno zavzemal, naj se tisti deli uprave, katerih značilnost je določena upravljalska samostojnost, osamosvojijo. S tem mislim na razne relativno samostojne organe in organizacije, še posebej tiste, ki imajo lastnost pravne osebe - te bi se lahko organizirale bolj samostojno, tudi finančno. Na podlagi te nove organizacijske strukture pa bi potem lahko uveljavljali takšen racionalizacijski pristop, tudi tako imenovano odpuščanje. Do uveljavitve tega tako imenovanega podjetniškega koncepta pa lahko pride le tako, da se najprej jasno določijo cilji. Običajno se v tujini to ureja z jasnimi pogodbami med vlado kot financerjem in takšno relativno samostojno organizacijo. Pri osrednji birokraciji pa so možnosti za uveljavitev tega pristopa relativno omejene. V osrednji birokraciji - torej v osrednji upravi - je namreč mnogo teže doseči večjo učinkovitost. In lotiti se problema učinkovitosti državne uprave samo pri enem izmed vidikov - torej pri zaposlovanju, tako da bi se uporabilo enaka merila za zaposlovanje in odpuščanje delavcev kot v gospodarstvu - se mi ne zdi primerno. Seveda se strinjam, da morajo tudi za vsakega posameznega uradnika veljati jasni kriteriji odgovornosti in učinkovitosti. Če so zaposleni v gospodarstvu in zasebni sferi podvrženi tem pravilom, zakaj ne bi bili tudi uradniki? Čeprav tega ob sedanji zakonodaji tudi ni mogoče izvajati. Prav enostavno in na podlagi pavšalnih ocen se tega tudi ni mogoče lotiti.