pretvezo, je planil nad tvojo ubogo prijateljico; prvikrat, odkar sem na svetu, sem dobila zaušnico, in ne samo ene; prepustil se je izbruhu jeze, ki je bil enako silovit kot povod zanj, in se spravil nadme brez prizanašanja, čeprav se je mati vrgla med naju, me krila s svojim telesom in sama dobila nekaj udarcev, ki so bili namenjeni meni. Ko sem se jim umikala, sem se spotaknila, padla in z obrazom tako zadela ob nogo mize, da sem zakrvavela. Tedaj je nehala vladati jeza in je zavladala narava. Moj padec, moja kri, moje in materine solze – vse to je očeta ganilo. Ves vznemirjen mi je hitro pomagal na noge in me posadil na stol, potem pa sta me z materjo skrbno pregledala, da bi videla, ali sem ranjena. Imela sem samo obtolčeno čelo, krvavela pa sem iz nosu. Po tem, kako sta se očetu spremenila pogled in glas, sem spoznala, da mu je hudo zaradi tega, kar je pravkar storil. Ni me začel milovati, saj očetovsko dostojanstvo ne bi preneslo tako nagle spremembe, pač pa se je ljubeznivo opravičeval materi; bežni pogledi, ki so me skrivaj ošinili, pa so mi povedali, da polovica tega velja posredno meni. Veš, draga moja, ni je ganljivejše zadrege od zadrege ljubečega očeta, ki se čuti krivega. Očetovsko srce čuti, da je ustvarjeno za odpúščanje, ne pa za to, da bi samo potrebovalo odpuščánje. Bil je že čas za večerjo; odložili so jo, da bi si lahko opomogla; ker oče ni hotel, da bi me služinčad videla v takem stanju, je stopil sam po čašo vode, mati pa mi je močila lice. Joj, ubogi mami, ki je sama bolehna in opešana, tak prizor res ni bil potreben, pomoč pa bi ji prišla še bolj prav kot meni. Pri mizi mi oče ni spregovoril; molk pa ni pomenil prezira, temveč osramočenost; delal se je, kot da mu gre vsaka jed v slast, a samo zato, da je materi rekel, naj postrežejo z njo tudi meni; najbolj pa me je prevzelo, ko sem opazila, kako išče priložnosti, da me lahko imenuje hčerka in ne kot navadno Julija. Po večerji je postal zrak tako mrzel, da je mati ukazala, naj zakurijo v njeni sobi. Sedla je na eno stran kamina, oče pa na drugo; jaz sem stopila po stol, da bi sedla med njiju, tedaj pa me je oče zgrabil za krilo, me brez besede potegnil k sebi in si me posadil na kolena. Vse se je zgodilo tako naglo in z nekakšnim tako nehotnim gibom, da se je že v naslednjem trenutku menda