s svojim pisanjem. Tako s prispevki v Žirovskem občasniku in drugih periodičnih glasilih kot z nizom knjižic s pravljicami in zlasti s pisanjem o žlahtni klekljarski tradiciji, ki ji je posvetila knjigi Podobe iz čipkarske preje in Lučka na klekljarskih počitnicah. Tihi in skromni so tudi prebivalci njene Cvetlične hiše v primestnem Logu. Običajni ljudje različnih stanov in starosti, a hkrati večinoma tudi »originali« – prikupni posebneži s samosvojimi potezami. V ničemer izjemni, a kljub temu individualni prebivalci svojih zasebnih svetov, ki jih složno in z veseljem delijo z dobrimi sosedi in prijatelji. Ena sama idila v idiličnem Logu: prijetno sožitje ljubeznivih in pozornih sosedov, daleč od politike in vsakodnevnih poniglavosti, nobene raskave, trde besede, nobene zares velike skrbi … Vse do trenutka, ko že pred časom napovedana izselitev prebivalcev Cvetlične hiše, ki jo napovejo modre ovojnice, postane bližnja resničnost. Njihovo prijazno domovanje se bo moralo umakniti modernemu nakupovalnemu središču, sami pa se bodo »raztepli na vse strani neba« … Prvi odide tihi knjigarnar Poldi, imenovan Knjižni molj, ki v eri računalnikov še vedno piše s svinčnikom in razmišlja po starem. On in ne morda obetajoči Pesnik, ki se na koncu sicer tudi proslavi, je osrednja pojava med njimi. Slovo od njega je tudi slovo vseh drugih med seboj, saj vsi čutijo, da jeseni, ko bodo zarohneli buldožerji, ne bo več pravega miru in razpoloženja za