Nikjer ni nobenega namrščenega moškega, ki bi ga meril z nezaupljivim pogledom in čakal, da se zlomi. Nikjer superuspešnih diplomantk v kompletih jopice in puloverja in z bisernimi ogrlicami okoli vratu, ki bi vrtale vanj z vprašanji iz sodne dvorane. Vsi so vznemirjeni, da ga bodo spoznali, očitno bi mu radi segli v roko in res mu jo prisrčno stisnejo. Spodobni, običajni, veseli ljudje so, vsaj na prvi pogled brez imen, brez stališč, le z ljubeznivimi obrazi, udobnimi čevlji in ponošenimi rjavimi aktovkami, ki so videti vse prej kot uradne. Med ženskami so tako rahlo trčene Le kje, za božjo voljo, sem pustila torbico? do tihih materinskih likov z zasanjanimi vlažnimi očmi, ki ga ure in ure otročje zvedavo poslušajo, preden ga končno ne vprašajo po čem, na kar je že popolnoma pozabil.