Vse, kar mi je ob obisku Heimaeyja, otoka ob južni islandski obali, uspelo postoriti v Reykjaviku, je bil internetni nakup letalske vozovnice. Na druga vprašanja glede prenočišča, prevoza pa sem se namenil odgovoriti šele po prihodu na otok. Vse se je razrešilo v hipu, le stopiti je bilo treba iz letališkega poslopja. Unnur je pred belim kombijem čakala angleško četverico, da bi jo popeljala naokrog po otoku. S strastnim opisom zanimivosti in nasmejanim obrazom je prepričala tudi mene. Pridružil sem se jim, mimogrede pa mi je Unnur poiskala še prenočišče, le streljaj oddaljeno od pristanišča.