vedno na letalu. Ugrabitelji so metali bombe in nekaj potnikov so ranili njihovi drobci. Eden od pilotov je v obupu splezal skozi okno svoje kabine in skočil na stezo. Ko je bilo vsega konec, so bili vsi ugrabitelji pobiti, veliko potnikov pa je bilo ranjenih. Kasneje sem izvedel, da so ugrabitelji uspeli prinesti na letalo velike količine dinamita. V načrtu so imeli, da bi nad Parizom letalo razstrelili – kar bi bila velikanska goreča bomba, ki bi jo lahko gledal ves svet. In verjetno bi poleteli, če bi znali leteti. Namesto tega so se morali zanesti na pilote Air Francea, da to naredijo namesto njih. Leta kasneje sem ugotovil, da se je Al Kaida na tej napaki nekaj naučila. Veliko njenih rekrutov se je začelo vpisovati v letalske šole. Tistega dne, ko se je ugrabitev končala, smo vsi skupaj večerjali. Drugi so proslavljali. Molili so, da bi šli po stopinjah teh pogumnih mudžahedinov. »Prosim, Gospod, daj nam moči, ki so jo imeli ti bratje. Napravi nas za šahide, kot so bili oni.« Potem so mi povedali nekaj nenavadnega. Rekli so mi, da ugrabitelji niso mrtvi, pač pa so živi in v nebesih v objemu devic, ki so jim bile dane kot darilo za njihovo mučeništvo. Česa takega nisem še nikoli slišal in tega nisem mogel verjeti. Takrat sem Koran poznal samo toliko, kolikor sem se ga kot otrok naučil v šoli in kar mi je Hakim povedal v Maroku. A ni se mi zdelo smiselno, da bi Bog tako nagradil ljudi, ki so pobili nedolžne civiliste. Vse je bilo še precej slabše naslednji dan. Amin in Jasin sta prinesla magnetofonski trak in vsi skupaj smo ga poslušali v dnevni sobi. Bil je posnetek dogajanja v letalu. Trajal je več kot dve uri in lahko smo slišali vse: glasove pogajalcev, ki so zahtevali od ugrabiteljev, da zapeljejo letalo v letališki terminal, in glasove ugrabiteljev, ki so to zavrnili in zagrozili, da bodo pobili še več potnikov. Zatem so se spet zaslišali ugrabitelji, ki so govorili o gorivu za letalo. Potem se je slišalo tekanje, kričanje potnikov in vpitje ugrabiteljev o mudžahedinih, ki da bodo pokazali altagutu Franciji, kako se borijo na alžirskih poljih. »Alahu akbar! Alahu akbar!« In potem tam-tam-tam rešetanja pušk. Bilo je strašno. Vse na posnetku je bilo grozno. Lahko sem si samo predstavljal, kako prestrašeni so bili potniki. Gotovo so mislili, da bodo umrli na letalu.