»Nehaj se no hvalisati, da si nepodkupljiva in da nikoli nikogar ne podkupuješ,« je rekla babica. »Življenje je pač sestavljeno iz nenehne korupcije. Kadar dobim za zajtrk palačinke z nutelo, mi je jasno, da hočeš, naj zlikam perilo. A ni tako?« No, pravzaprav je. »No, in če ne zlikam, dobim naslednje jutro dva dni star krof, čeprav dobro veš, da ne maram niti svežih. In če še zmeraj ne zlikam, mi odpreš ribjo konzervo, da mi je potem dva dni slabo. A ni tako?« No, no, nekdo mora tudi ribe pojesti. Sploh pa to ni korupcija, ampak izkazovanje pozitivnih in negativnih čustev do svojih bližnjih. Kaj pa je ribja konzerva v primerjavi z letališkim stolpom, ki bi ga nekateri radi spravili v žep! Potem se je oglasil cenjeni soprog, da nima nobene srajce zlikane. Nutele je zmanjkalo, je rekla babica sitno. Pojdi jo kupit, sem rekla najdražjemu. Bom, če mi boš medtem prišila gumb na vetrovko, je revsknil. Ah, ta korupcija!