Celoten projekt razvoja letališča je predstavil član projektne skupine Gabrijel Možina, ki je najprej na kratko povzel celotno zgodovino razvoja letališča Cerklje ob Krki, kjer trenutno poteka obnova zaradi potreb Slovenske vojske in zavezništva. Po letu 1995 so bila vsa letala prestavljena z Brnika na letališče Cerklje ob Krki. Namen letališča in njegove obnove je podpora delovanju enot Slovenske vojske in podpora delovanju enot Zavezništva. Možina je znotraj celotne predstavitve povzel: - predvideno število osebja na letališču in MTS, - predviden nalet na letališču, - predviden nalet Slovenske vojske, - predviden nalet NATO, - operativne cilje za leta 2006 – končan idejni projekt, določene uporabniške zahteve za vse objekte, začetek gradnje objektov ter opcija pospešene izvedbe navigacijsko-nadzornih sistemov, - operativne cilje za leto 2007 – nadaljevanje gradnje objektov, pravno-formalna ureditev lastništva zemljišč, sprejem državno lokacijskega načrta, - operativne cilje 2008 – letališče usposobljeno za dnevno in nočno letenje, - operativne cilje 2009, - operativne cilje 2010-2011, - idejno zasnovo letališča – podaljšana steza za 580 m, varovani stebri, povečana platforma za Lovce, 37 letaliških objektov ter povezovanje skupnih načrtov z občino (kanalizacija, čistilna naprava), - ureditev zračnega prostora, - prikaz razrešitve letališke steze in varnostna območja letališča, - razvojne načrte Slovenske vojske – letališki kontrolni stolp, navigacijski sistemi in oprema, hangarji in ploščati za vzdrževanje zrakoplovov, operativni in upravni objekti, delavnice, sistem za razledenitev, skladišča goriva, maziv in tehničnih plinov, kar pa ne predvideva obremenitev okolja, helikopterska steza, - NATO investicije na letališču, - razvojne načrte zavezništva – vključevanje izgradnje določenih objektov. Letališče Cerklje ob Krki in Ministrstvo za obrambo sta se pripravljena pogovarjati o širitvi letališča v civilni del ter nato nadaljevanje le-tega v gospodarsko cono. Zunanji sodelavec Uprave za civilno letalstvo Janez Lapajne je predstavil civilno letalstvo, ki lahko prinaša velik prihodek ter sočasno odpira veliko možnosti za turizem in gospodarstvo. Predstavniki projektne skupine so povedali, da se bo tempo naraščanja zaposlitev povečal z naraščanjem številnosti in širitvijo letališča. Prav tako so opozorili na dejstvo, da odkar je Slovenija članica NATA, le-ta financira večino naših predvidenih investicij, kar pa ne pomeni, da je tudi dejansko prisoten v našem okolju, temveč mu je le omogočena postajalna baza. S tem je bil podan tudi odgovor na vprašanje župana Občine Brežice Ivana Molana na temo financiranja obnove letališča. Na predstavitvi je bil prisoten tudi Darko Udovič iz Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, ki je izpostavil problem mobikroga ter dostopnosti na letališče. Predstavniki projektne skupine so povedali, da je Ministrstvo za obrambo odpovedalo podnajemno pogodbo za območje mobikroga. Na vprašanje glede dostopnosti na letališče pa bo potrebno počakati do ureditve idejne zasnove, ki naj bi bila nared do jeseni. Pomočnica vodje oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice Mateja Sušin-Brence je izpostavila možnost omejitve s strani NATO glede prepovedi pristajanja civilnih letal. S strani predstavnikov projektne skupine je bilo podano mnenje, da možnost omejitve pristankov civilnih letal obstaja, kadar bi bilo predvideno pristajanje NATO letal. Ob tem bi bil civilni del preusmerjen na druga letališča. Sušinova je izpostavila tudi vprašanje priključka na avtocesto, s čimer bi se razbremenil tudi promet skozi Cerklje ob Krki, na kar je opozoril tudi predstavnik Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki. Zunanji sodelavec Uprave za civilno letalstva Janez Lapajne je povzel, da je v teku več dogovorov z občino o tem, kako in v katero smer naj gredo smernice razvoja civilnega dela letališča, ob upoštevanju že obstoječih infrastrukturnih objektov letališča. Sama širitev letališča Cerklje ob Krki v civilni del, ki je prostorsko umeščena severno od letališča, je po njegovem mnenju aktualna že zaradi bližine meje s Hrvaško ter turizma, kjer naj bi bil poudarek na razvoju strukture letalskega prometa nizko cenovnih prevoznikov, za kar pa je potrebna uporaba infrastrukture, ki omogoča tudi kasnejšo amortizacijo obstoječe opreme. Ob zaključku je vodja projektne skupine Jože Lacko poudaril pomembnost strategije ter opredelitev in vzpostavitev osnovnega objekta, ki bo dal potrebne pogoje za nadaljnji strateški razvoj. Ivan Molan, župan Občine Brežice