Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da se v situacijah, ki ste jih opisali, ne ugotavljajo ali primerjajo lastnosti posameznika z namenom, da se izvrši njegova identifikacija oziroma preveri njegova identiteta, temveč se ugotavlja zgolj pogostost (in lokacija) pojavljanja določene biometrijske značilnosti (obraza ali glasu) oziroma digitalne pretvorbe te značilnosti - podatka v podatkovni bazi. Gospodarski subjekt namreč želi ugotoviti, ali se je zaznani obraz pojavil tudi pred katero od drugih kamer, ni pa njegov namen identifikacija ali avtentikacija tega posameznika. V prvem primeru bi ročno iskanje pojava določenega obraza na posnetkih tako številnih kamer seveda predstavljalo zelo dolgotrajno opravilo, zato je motivacija gospodarskega subjekta, da omenjeni postopek z uporabo neprimerno skrajša, popolnoma razumljiva. Tu je seveda potrebno opozoriti, da ima gospodarski subjekt lahko tudi popolnoma legitimen interes kasneje identificirati tega posameznika v smislu določiti njegovo identiteto (z npr. predajo posnetkov organom pregona), ko je ta posameznik povzročil oškodovanje njegovega premoženja, mu drugače škodoval ali povzročil kaznivo dejanje (npr. v primeru kraje), vendar pa v tem primeru ne gre za izvajanje biometrijskih ukrepov v smislu določb ZVOP-1-UPB1. V nasprotnem primeru bi to namreč pomenilo, da je vsako preverjanje identitete posameznika, npr. z ugotavljanjem istovetnosti posameznika, ki se izkaže s fotografijo na osebnem dokumentu, hkrati tudi izvajanje biometrijskih ukrepov, ki je urejeno v ZVOP-1-UPB1. Pooblaščenec pa na tem mestu ugotavlja, da bi, takoj ko bi obstajala povezava med obrazom na posnetku in ostalimi podatki, ki omogočajo določljivost posameznika (npr. ime in priimek ali ostali osebni podatki, ki se nahajajo v podatkovni bazi in omogočajo določljivost posameznika), morali šteti takšno iskanje ujemanja ali pogostosti pojavitve obraza tudi za biometrijski ukrep, pod pogojem, da je namen iskanja preverjanje ali izvrševanje identitete. Takšen primer biometrijskih ukrepov v smislu ZVOP-1-UPB1 predstavlja prepoznava obraza, ki se vrši na nekaterih letališčih v tujini, kjer se ob vstopu posameznika v letališko zgradbo zajame njegov obraz in se ga primerja z vnaprej zajetimi obrazi v podatkovni zbirki. V primeru, da sistem najde ujemanje (npr. da gre za osebo, ki je iskana zaradi kaznivega dejanja ipd.), se sprožijo alarmi. Takšna uporaba tehnologije bi v slovenskem pravnem redu predstavljala biometrijski ukrep po ZVOP-1-UPB1. Pa drugi strani pa zgolj iskanje določenega obraza v podatkovni zbirki, ki ne vsebuje drugih podatkov in ni povezana z drugimi zbirkami, s podatki, ki bi omogočali določljivost posameznika - v konkretnem primeru gre torej za zbirko videoposnetkov - ne predstavlja biometrijskega ukrepa po ZVOP-1-UPB1, saj ne gre za namen izvrševanja ali preverjanja identitete posameznika, temveč zgolj za iskanje določenega niza podatkov (digitaliziranega zapisa obraza ali glasu) v podatkovni bazi. Navedena razlaga analogno velja tudi za zgoraj opisano situacijo 2. Ključni element razlikovanja, kot sledi iz naše razlage, je torej namen uporabe biometrijskih značilnosti posameznika.