uprizoritvi v Ljubljani ni odgovarjal nihče. Najhuje pri tej zgodbi je dejstvo, da nihče od odgovornih ni niti zastavil vprašanja o odgovornosti enega najbolj brezsramnih primerov zapravljenega proračunskega denarja v zadnjem času. Kmalu bo minilo leto dni, toda Knez Igor po teh dveh uprizoritvah v Ljubljani ni bil več izveden. Pa bi bil lahko! Glavno je, da je država brez pomisleka plačala stroške te zavožene koprodukcije na ljubljanski strani. Podobnih primerov je veliko, kot je nekaj takih, ki govorijo o prizadevanju kulturnega menedžmenta ne le za dober program, temveč tudi za odlično trženje. Med njimi so Mestno gledališče ljubljansko, tudi mariborska opera, pa ljubljanska SNG Drama. Cankarjev dom je lani s prodajo vstopnic in pokroviteljskimi prispevki za javno kulturno-umetniško službo ustvaril 2,5 milijona evrov prihodka in imel 334.000 obiskovalcev. Večni problem kulturne politike, še bolje povedano razdeljevanja vsakoletnega proračunskega denarja, je razlikovanje med tistimi, ki delajo dober program in ga tudi dobro tržijo, in tistimi, ki se jim programa ne ljubi še tržiti. Slednji namreč vedo, da jih tržni neuspehi in slab obisk finančno ne bodo prizadeli – od ustanovitelja bodo naslednje leto spet prejeli subvencijo ne glede na njihov tržni rezultat in obiskanost predstav, filmov, razstav ali prodaje subvencioniranih knjig. Pravzaprav je tako, da cene nikoli ne "plača" javni zavod, ki slabo trži svoje programe. Njegovo preživetje vedno plača proračun. Dokler bo tako, ne bo niti modernizacije javnega kulturnega sektorja niti selekcije med tistimi nevladnimi kulturnimi organizacijami, ki pokažejo zelo malo ali pa nič, in tistimi, ki si zaslužijo dva- ali trikrat večjo letno proračunsko podporo. Preden sem se danes lotil pisanja te kolumne, sem pospremil gosta na ljubljansko letališče, katerega uprava je SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjevemu domu in Consort Klemen Ramovš ob vhodu v zgradbo dodelila trikotni steber za oglaševanje programa. Ljubljanska opera ima na tem stebru še vedno nalepljen plakat, ki vabi na januarsko premiero opere Carmen, z obvestilom, da bo opera zadnjikrat uprizorjena 9. februarja. Nikomur iz te hiše se po mesecu dni in pol ne ljubi zamenjati plakata z obvestilom, da bosta naslednji dve predstavi opere Carmen 1. in 3. julija. Zagotovo v letališko zgradbo vsak dan vstopi ali iz nje izstopi nekaj tisoč ljudi. Zakaj bi v operi tržili, če pa vse njihove spodrsljaje tako ali tako plača država!