Med domačini ni čutiti nogometnega utripa. Ob vprašanju, ali si bodo ogledali dvoboj med Birkirkaro in Mariborom, le odkimavajo in pravijo, da je nedelja dan za kopanje, ne pa za nogomet. Jutri naj bi se na tribunah zbralo le nekaj sto ljudi, kar pomeni, da pritiska domačih navijačev ne bo. Tudi ekipa Birkirkare, ki se v 57-letni klubski zgodovini ponaša z dvema naslovoma državnega prvaka (2000 in 2006), ne bi smela pomeniti previsoke ovire. Jutrišnji gostitelji so v preteklem ligaškem tekmovanju na tem sredozemskem otoku zasedli tretje mesto, za prvaki iz moštva Marsaxlokk so zaostali trinajst točk. Kako konkurenčni so v mednarodni druščini, so nogometaši Birkirkare ponazorili lansko poletje. V prvem predkrogu kvalifikacij za ligo prvakov jih je s skupnim rezultatom 5:2 (3:0, 2:2) izločil B 36 Torshavn, predstavnik Ferskih otokov. Skandinavci so se nato soočili s Fenerbahčejem in dvakrat prepričljivo izgubili (0:5, 0:4). Bolj neizprosen kot boj s tekmeci bo bržčas boj z visokimi temperaturami in vlažnostjo. Prvi šok so doživeli mariborski nogometaši kmalu po pristanku. Živo srebro se je že pred poldnevom povzpelo čez trideset stopinj Celzija, le sprehod po vrelem asfaltu od letališke zgradbe do postajališča avtobusov je sodil med naporne. Prvo presenečenje je sledilo ob pogledu na prtljažnik avtobusa, nič večjim od tistih v karavanskih izvedbah osebnih avtomobilov. Fantje so tako morali športne torbe naložiti po tleh in sedežih, vožnja v slogu znamenitega filma Kdo tam poje pa se je lahko začela.