Zaradi mene se lahko največje francosko letališče imenuje po generalu Charlesu DeGaulu, ameriško pa po demokratu Johnu Fitzgeraldu Kennedyju, petintridesetem predsedniku ZDA, ki je, mimogrede, začel vojno v Vietnamu (avgusta 1964 naj bi torpedni čolni Severnega Vietnama v Tonkinškem zalivu napadli ameriško ladjo, kar so ZDA izrabile za začetek neposrednih akcij proti Severnemu Vietnamu). Niso pa tuje navade in izkušnje noben tehten argument, da se brniško letališče imenuje po politiku, pa čeprav je ta sooblikoval slovenski pokomunistični politični prostor. Verjamem, da bi zamisli, ki naj bi zrasla v glavah letališke uprave, nasprotoval celo Jože Pučnik sam, saj je – v nasprotju z nekaterimi drugimi – poleg zunanje forme dobro poznal tudi notranje bistvo demokratičnega modela vladanja. Je pa res, da zadnja leta svojega življenja in političnega delovanja Jože Pučnik, s katerim sem se zadnjič srečala leta 1999, ko je postal častni predsednik SDS, vseh političnih odločitev in namenov Janeza Janše (kolikor je meni znano) ni razumel in ni podpiral.