Ryanair je poleg vseh prej naštetih pravil nizkostroškovnih letalskih prevoznikov uveljavil tudi letenje na sekundarna letališča in jih razglašal za mestna, zaradi česar je bil pogosto deležen kritik tako konkurence kot javnosti. Tako je na primer nemško letališče Hahn pripisal kar Frankfurtu, čeprav je od njega oddaljen kar 140 kilometrov, enako letališče Girono Barceloni, čeprav je od nje oddaljeno kar 100 kilometrov. Naročanje letalskih vozovnic je že leta 2000 skoraj v celoti prestavil na splet in tako ukinil stroške distribucije in tiskanja vozovnic. Začel je s spornim oglaševanjem cen letalskih vozovnic, v katere ni vključeval letaliških pristojbin in doplačil, s čimer je po mnenju številnih potrošniških organizacij zavajal kupce, na koncu pa je njegovo prakso kot nesprejemljivo ocenila tudi evropska komisija, ki je predpisala oglaševanje polnih cen. Uvedel je nesramno visoka doplačila za prtljago. Z vsemi ukrepi je O'Leary varčeval, a si leta 2006 prislužil tudi ne tako zveneč naziv »najmanj priljubljena letalska družba,« ki mu ga je podelila ena največjih popotniških spletnih strani na svetu TripAdvisor. Vendar se pri Ryanairu lahko vseeno smejijo. Letos bo podjetje najverjetneje prepeljalo več kot 50 milijonov potnikov in bo po številu potnikov na tretjem mestu za drugo Lufthanso zaostajalo le še za malenkost. Podobno velik uspeh v Evropi je požel tudi drugi britanski prevoznik Easyjet, ki ga je leta 1995 ustanovil sin ladjarja Stelios Haji-Ioannou. Easyjet je lani prepeljal slabih 33 milijonov potnikov, kar ga uvršča na šesto mesto v Evropi. So se pa mnogi poskusi ustanavljanja nizkostroškovnih letalskih družb končali tudi precej bolj klavrno, denimo francoski Air Littoral (njegove odpadne canadairje je še danes mogoče videti pred Adriinim hangarjem na Brniku), ki je leta 2004 po skoraj 15 letih prenehal leteti, ali pa HellasJet, ki je skupaj letel le dve leti. Nam še bližji je Styrian Spirit, v katerem je imel delež tudi koroški poslovnež Jože Kozmos. Letalsko družbo so pokopali dolgovi in nedobičkonosno poslovanje, njen potop pa je za nekaj časa pomenil celo samevanje letališča Maribor.