čil oskrbo. Kasneje, ko je prišlo do bitke iz oči v oči, so bile francoske zaloge izčrpane, njihov letalski potencial ogrožen. Hkrati so sile Pathet Laa, laoške partizanske vojske, zaprle izhode, po katerih so se Francozi namenili umakniti iz Dien Bien Phuja, če bi bilo treba. Vietnamci so svoje topništvo spravili na »balkone« kotline, tja torej, kamor jih je bilo po mnenju francoskih generalov nemogoče spraviti. Ko je general Navarro spoznal svojo napako, je bilo že prepozno. Svoji vladi je poslal pismo, da v Dien Bien Phuju ne more več jamčiti za uspeh. Po dveh mesecih izčrpavanja Francozov je Nguyem Quoc, vietnamski komandant na bojišču Dien Bien Phu, ukazal skopati podzemne hodnike po kotlini in se po njih prebiti v njeno središče, do letališča francoskih sil. Po komaj skopanih podzemnih rovih se je vietnamska enota prebila do sovražnikovih položajev, dosegla peti meter letališke piste, ki je bila zavarovana z artilerijo, in nekega dne ob zori že streljala Francozom v hrbet. Drama je trajala mesec dni. Francoske postojanke v kotlini so padale druga za drugo, vietnamsko topništvo pa je z »balkonov« sejalo smrt med Francozi. Vietnamski topovi so prispeli na bojišče po novozgrajenih, dobro zamaskiranih stotih kilometrih poti. Po njih so Vietnamci znosili čez visoke grebene na obronke kotline svoje topništvo in drugo orožje. Njihova oskrba je bila nemotena. Kamioni so vozili po cestah, o katerih so Francozi menili, da so neuporabne, po 500 kilometrov dolgi poti so se vili pravi konvoji nosačev. Povrh tega je velik del materiala, ki so ga Francozi metali z letal med svoje enote, padel za vietnamsko linijo, kar je bila pomembna okrepitev za vietnamske sile. Še pred dokončnim zlomom Francozov pri Diem Bien Phuju je bila uničena polovica njihovega topništva, ker so ga pozabili zamaskirati. Polkovnik Pirotha je zaradi tega naredil samomor. Sedemindvajsetega aprila 1954 se je pet francoskih bataljonov razdelilo v tri skupine in se pognalo proti laoški meji, da bi se izvili iz obroča vietnamskih sil, vendar so jih te zadržale na krpici zemlje v kotlini. Skozi predor so pod francoske utrdbe v kotlini nastavili tono eksploziva in 6. maja postojanko razstrelili. Sedmega maja so Vietnamci zajeli francoskega generala De Castrisa in njegov štab. Celotna garnizija se je tega dne predala. Bilanca vojaškega spopada je bila za Francoze katastrofalna. Vietnamci so v petinpetdesetih dneh