No, medtem ko je Janša na Rogli govoril o tem, da bomo morali Slovenci razčistiti s svojo zgodovino in se obrniti k prihodnosti, pa na drugi strani slovenska zakonodaja to razčiščevanje še vedno preprečuje. Veljavna zakonodaja namreč onemogoča, da bi ugotavljali odgovornost za poboje. Gre za primer osmih fantov, ki so jih 4. januarja 1944 na kmetiji Urbančevih nad Lehnom na Ribniškem Pohorju po strahotnem mučenju pobili vosovci. Najožji sorodniki teh fantov si namreč že več let zaman prizadevajo, da bi za zločin, ki je bolj znan kot pohorska afera ali pohorski proces, kazensko odgovarjali odgovorni (takratni politični komisar 4. operativne cone Mitja Ribičič – neposredni povzročitelji zločina so že pomrli). Slovenska zakonodaja in sodišča z vedno novimi ovirami to preprečujejo. Že pred časom je Anton Rajšp iz Maribora, sin nekdanjega lesnega trgovca iz Cogetincev, ki je bil ubit v zločinu, na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu zoper Ribičiča vložil zahtevo za preiskavo njegove odgovornosti pri zločinu oziroma suma kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, vendar je sodišče to zahtevo maja 2005 zavrnilo (presodilo je, da ni neposredno vpleten v zločin, čeprav nekateri dokazi kažejo, da je zločin vodil Ribičičev najožji sodelavec Ivan Tlaker in da so bile usmrtitve vnaprej dogovorjene). Enako je novembra 2006 storilo Višje sodišče v Mariboru, na katerega se je Rajšp pritožil zaradi odločitve sodišča v Slovenj Gradcu. Aprila letos je Rajšp na vrhovno državno tožilstvo podal predlog, naj tožilstvo na sodišče vloži zahtevek za varstvo zakonitosti, vendar je vrhovni državni tožilec Andrej Polak tudi to zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je zapisal, da bi bilo zahtevek mogoče vložiti le, če bi Rajšp predložil nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko sodišče odločilo drugače.