Blizu Selščice v Škofji Loki stoji grad Stara Loka (Altenlack), omenjen kot škofovski (freisinški) dvor v zgodovinskem viru iz leta 1392 in v fevdni knjigi leta 1423. Upravljali so ga freisinški ministeriali vitezi Altenlacki (leta 1286 je omenjen Viljem de Altenlok), za njimi pa gospodje Liembergerji (od leta 1423) in Lambergi s Kamna (po letu 1447). Leta 1521 je freisinški škof Filip podelil grad v fevd Baltazarju pl. Sigersdorfu, med letoma 1534 in 1561 je Viljem pl. Rasp pokupil deleže dedičev, njegova vnuka pa sta svoja deleža prodala leta 1595 (in 1618) škofjeloškemu mestnemu svetniku Mihaelu Paplerju. Leta 1634 je Staro loko kupil Julij pl. Scarlichi, brat ljubljanskega škofa Rajnalda, leta 1669 Janez Petschacher pl. Schoeffart, leta 1686 Janez Gothard Lukančič pl. Hertenfels, leta 1705 Janez Jurij Prešeren, naslednje leto pa Wolf Adam pl. Erberg. Leta 1755 je Staro Loko kupil na dražbi trgovec Matevž Demšar, od začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne pa so bili lastniki pl. Strahli (leta 1819 ga je kupil vitez Friderik Anzelm Strahl iz Erfurta). Leta 1929 je Staro Loko kupil lesni trgovec Dolenc, a jo je kmalu prodal Domu slepih. Del umetniške zbirke Strahlov so prevzeli Narodni muzej, Slovenski etnografski muzej in Narodna galerija, velik del pa prekupčevalci. V precej predelanem dvonadstropnem poslopju razgibanega pravokotnega tlorisa, ki oklepa manjše notranje dvorišče, in prizidanim trinadstropnim okroglim vogalnim stolpom, v katerem se še skrivajo ostanki nekdanjega grajskega jedra, danes domujejo slepi, v njem pa je urejen tudi Poštni muzej. V grad nas vodi lep kamnit, polkrožno zaključen portal z grbovno ploščo nad njim. Ohranjeni so tudi okrogli obrambni stolpi in del obzidja, medtem ko je nekdanji vodni jarek zasut. Grad je deloma predelal Edvard pl. Strahl leta 1856, odstranil je večji del obzidja, podrl enega od ogelnih stolpov in zasul obrambne jarke. Edvard Strahl je zbral veliko zbirko slik kranjskih slikarjev, starega pohištva in izdelkov ljudske obrti.