Gozdarji so namreč prepričani, da so na podlagi obstoječega zakona o Skladu in odločb Ustavnega sodišča do koncesijskih pogodb upravičeni »najmanj za dela, ki jih je v sedanjih državnih gozdovih opravljal dosedanji upravljavec, po uveljavitvi Zakona o gozdovih (1993), in sicer najmanj za dobo 20 let«. Po določilih ustave pa predpisi in akti ne morejo imeti učinka za nazaj, še posebej ko gre za pridobljene pravice. Zbrani so zavrnili vse očitke, ki jih je bilo slišati med poslanci, ki se trudijo za spremembo zakona, češ da so monopolisti, ki onemogočajo razvoj svobodne tržne pobude, da so državni gozdovi v slabem stanju ipd. Direktor GG Postojna Frenk Kovač je poudaril, da večino zaposlenih v izvajalskih podjetjih predstavljajo prav kmetje, ki v gozdarstvu iščejo in imajo možnost zaslužka za dostojno preživetje. Po njegovih besedah bi onemogočanje uveljavljenega poslovanja teh podjetij, ob zaostrenih razmerah na lesnem trgu in sivi ekonomiji, lahko pripeljalo do ukinitve kar 2.000 delovnih mest na slovenskem podeželju, pa še država bi se tako odrekla prispevkom in davkom pri poseku, spravilu in prodaji približno 800.000 kubikov lesa iz državnih gozdov, ki jih izvajalci redno plačujejo v državno blagajno.