Spretni kupci, ki znajo že na prvi pogled oceniti, kakšen les se nahaja na deponiji, nas skušajo prepričati, da je ponujena povprečna cena lesa, ki ga prodajamo, najvišja možna cena, ki jo bomo dobili za les. Seveda hočejo speljati vodo na svoj mlin, to pa je včasih za nas neugodno. Če bi dali sortirati les po razredih, bi lahko zanj iztržili več, posebej, če je les debel in kakovosten. Zato se o kakovosti posekanega lesa izplača povprašati revirnega gozdarja, ki sodeluje pri odkazilu. Nekdanji standard (JUS) je uvrščal hlode v razred F, L, I, II in III, po novem pa imamo, podobno kot v državah EU, razrede od A do D. Kupci, ki so standarde sploh pripravljeni upoštevati, še vedno razvrščajo po stari metodi, ki pa ni bistveno drugačna od nove. Trg z gozdnimi in lesnimi proizvodi v Sloveniji ni ustrezno zakonsko opredeljen. Čeprav je sprejeta klasifikacija, ki naj bi veljala kot tržni red, pa trga z lesom praktično nihče ne nadzira. Gozdni lesni proizvodi ne spadajo med kmetijske pridelke, zato niso obravnavani po Zakonu o kmetijstvu. V Zakonu o gozdovih so gozdni proizvodi zajeti le toliko, kolikor lahko posek in spravilo ogrožata gozdni prostor. Če se boste počutili ogoljufane zaradi neupoštevanja klasifikacije, pa se s tem ne bo ukvarjal niti tržni inšpektor.