Zimski čas je, vsaj dokler ni preobilne snežne odeje, primeren za izvršitev rednega poseka gozdnega drevja. Kjer so rastišča posebej bogata in vse leto vlažna, se šele ob prvi zmrzali pojavi možnost sečnje, predvsem pa spravila lesa. V naših podnebnih razmerah gozdno drevje ne raste več že približno od začetka septembra, s padcem povprečne dnevne temperature pa tudi ni več nevarnosti napada podlubnikov. To velja predvsem za velikega in malega smrekovega lubadarja, ki za svoj razvoj potrebujeta temperaturo najmanj 16 oC. Zmanjšana je tudi nevarnost napada raznih gliv, ki sekundarno napadajo posekan les. Zaradi vseh teh dejavnikov je tudi kakovost lesa, ki je posekan pozimi, višja. Še posebej to velja za gradbeni les, ki je zaradi nižje vlage, ki ga vsebuje pozimi posekan les, podvržen manjšim vplivom raztezanja in krčenja kot poleti posekan les. Nekdaj je veljalo, da mora biti les, ki ga uporabljamo za ostrešja, sekan pozimi ob zadnjem krajcu. Sodobne raziskave so pokazale, da kakovost lesa zaradi sečnje ob »stari luni« ni višja, zaradi določenih razlogov, ki jih narekuje z lesom zasičeno zahodnoevropsko tržišče, pa nekatera združenja lastnikov gozdov že zahtevajo vpeljavo posebne blagovne znamke, pod katero bodo tak les lahko prodajali po višji tržni ceni. Konkurenca naredi svoje in prav zato je prav, da ste lastniki gozdov seznanjeni z novostmi, ki jih prinaša trg. V prispevku bomo skušali pojasniti nekatera pogosta vprašanja, ki se pojavljajo med lastniki gozdov, pogosto pa zaidejo tudi v nestrokovne, zlasti politične vode. Novost bo tudi redno spremljanje dogajanja na trgu z gozdnimi in lesnimi proizvodi, ki je v zadnjem času v Sloveniji precej zanemarjeno.