Dogovor je Sloveniji določal tudi možnost izvoza nekaterih specifičnih proizvodov, kot so npr. kmetijski proizvodi, kjer smo imeli v okviru letnih kvot predpisan brezcarinski izvoz. V ES velja danes agrarni protekcionizem, kar pomeni, da v normalnih razmerah tja praktično ni mogoče izvažati. Sporazum določa tudi skupino industrijsko občutljivih proizvodov, kjer prednjačijo posebno tekstilni proizvodi, delno lesni proizvodi in jeklo. Za te proizvode so veljali predpisi o olajšavah in odpravi carin po količinskih kriterijih. Slovenski tekstilni sektor je bil na trgu ES uspešen kot predelovalni in dodelovalni sektor, kar posredno pomeni, da smo izvažali svojo delovno silo brez posebnih dajatev. Z novimi dajatvami pa smo naenkrat izenačeni s konkurenco iz Dalnjega vzhoda, kar nas bo prisililo v nadaljnje zniževanje že tako nizke cene dela, kajti tekstil se bo sedaj izvažal po normalnih carinskih stopnjah, veljavnih za ves trg ES. Kmetijstvo in tekstil pa sta sektorja, ki sta bila v strukturi slovenskega izvoza izredno pomembna in brez nadaljnjih sprememb v ravnanju ES nas bodo ukrepi občutno dohodkovno prizadeli. Nenazadnje ne moremo zaobiti finančni in operativni letni program sodelovanja. Nesodelovanje v teh dejavnostih pomeni izgubo kontakta z razvojem novega evropskega znanja, s čimer bi se nam katastrofalno povečali stroški prihodnjega razvoja države. Na finančnem programu smo izgubili kompletno finančno podporo za razvoj nekaterih ključnih, infrastrukturnih projektov. »Če bo ES hkrati ocenila, da smo »kooperativni« in da ima samo ES pri izgradnji infrastrukture ustrezen interes, se bo lahko finančna pomoč Sloveniji relativno hitro obnovila«, meni dr. Andrej Kumar. Ne gre se slepiti, da bo imela ES interes samo v razmerah, ko bo slovenska infrastruktura služila njihovim gospodarskim koristim. V tem kontekstu je nujna normalizacija tranzita prek Jugoslavije. Le-ta pa ne bo dosežena, vse dokler v preostalem delu Jugoslavije ne bo miru. Nemiri in vojna v Jugoslaviji bo te vrste investicije ES, gledano predvsem dolgoročno, preusmerjal na tranzitne poti prek Madžarske, Romunije in Bolgarije. In končno, operativni del sporazuma o sodelovanju. Ta vključuje letne programe sodelovanja na področju znanosti, tehnologije, informatike, programa PHARE itd. Vse te aktivnosti so pod velikim vprašanjem in so ponovno odvisne od interesa ES.