Ta članek je namenjen seznanjanju s področjem uporabe lesne biomase oziroma, natančneje, lesnih ostankov v drugih krajih v Sloveniji in primerjavi s stanjem v Borovnici. Osnova članka je oddaja Ljudje in zemlja, ki je bila na sporedu na TVS 1 10. 9. 2006. (prispevek si je mogoče ogledati na internetu na www.rtv.si ). Želja pa je tudi prikazati vsem, s številskim primerom, primerjavo stroškov ogrevanja z kurilnim oljem in dejanskim stanjem na drugih izvedenih projektih daljinskega ogrevanja ter prikazati kritikom projekta, za koliko so se zmotili v ocenah. V prispevku sta bila predstavljena projekta DOLB v Vranskem in Kočevju, ki sta bila zgrajena s pomočjo Sklada za svetovno okolje (programa GEF) državnih nepovratnih sredstev ter posojil Ekološkega sklada. V skladu GEF, ki je začel delovati leta 2002, je bilo 4,3 mio USD, od tega 2,5 mio USD, namenjenih za izvedbo investicij v sisteme DOLB. V programu izgradnje so bili sistemi Vransko, Kočevje in Borovnica. Prva dva sta bila zgrajena, v Borovnici pa sistem zaradi nasprotovanja večine svetnikov Občinskega sveta ni zaživel. Čeprav so bili projekti pripravljeni in pozitivno ocenjeni na reviziji. Sredstva, namenjena izgradnji DOLB v Borovnici, so porabljena za 2 mikrosistema (kotlovnica v eni hiši, prek toplovoda se ogreva še nekaj sosednjih hiš) v Mozirju in enega v Lučah, v fazi zaključevanja pa sta kotlovnici v Ločah pri Slovenskih Konjicah in v Dobrepolju. Konec leta 2006 bo projekt GEF končal z delom. V skladu s Slovenskim nacionalnim programom bi morali do leta 2020 zagotoviti 20 % toplotne energije pridobiti iz obnovljivih virov. To je tudi zahteva EU. Slovenija jih trenutno pokriva manj kot 15 %. Sofinanciranje projektov ogrevanja se bo v naslednjih letih nadaljevalo predvsem za ogrevanje javnih zgradb, šol, vrtcev. Črpala se bodo lahko sredstva evropskih strukturnih skladov. V Sloveniji obratujejo sistemi DOLB še v Nazarjih, Preddvoru, Zagorju ob Savi, Solčavi; Vranskem, Železnikih in Gornjem Gradu. Kotlovnica v kraju Vransko je bila zgrajena leta 2004 na dvorišču proizvajalca kotlovske opreme KIV. Vrednost investicije je bila 500 mio SIT. Na sistem ogrevanja je priključenih 126 gospodinjstev, šola, vrtec, ZD, občinska zgradba in podjetja. Cena toplotne energije je 11 SIT/ kWh. (Povprečna poraba stanovanjske hiše s 150 m2 ogrevalne površine je 13.000 do 19.000kWh ali 143.000 SIT do 209.000 SIT na leto). Cena ogrevanja je 35 do 40 % nižja od stroškov ogrevanja s kurilnim oljem (ELKO). Za priklop na ogrevanje čaka še 50 gospodinjstev. Lesne sekance v glavnem dobavlja zadruga, ki jo je ustanovilo 26 kmetov - lastnikov gozdov in drugi pogodbeni dobavitelji. Ves les in veje, ki jih ni mogoče prodati na trgu, zdrobijo s sekalnim strojem, ki ga je kupil eden od članov zadruge. Poleg tega je občina uredila prostor za deponijo, kamor občani lahko speljejo vse lesne ostanke od čiščenja sadovnjakov in živih mej. Nekajkrat na leto jih zdrobijo s strojem in uporabijo za kurjenje kotla. Na tak način je okolica urejena, vejevje počiščeno in kraj ogrevan. Kotlovnica v Kočevju je začela obratovati jeseni 2005. Priključena je na obstoječi toplovod, kjer se je v več kotlovnicah proizvajala toplota s kurjenjem ELKO. Kotel na lesne ostanke, moči 4,5 MW, pokriva 1/3 potrebne toplotne energije. V za-