Njegovo življenje je bilo polno težkih trenutkov in mu marsikdaj ni bilo naklonjeno. Ko je bil star 4 leta, je izgubil očeta. Ko je Martin sodeloval pri protestih proti kralju Aleksandru, je bil aretiran in eno leto zaprt, odvzeta pa mu je bila tudi pravica študijskega napredovanja. Leta 1935 je moral k neznanim ljudem na Muto za mizarskega vajenca. Tam je tri leta kasneje opravil izpit, kasneje pa se je usposabljal za tehničnega risarja. Med vojno se je sicer pridružil partizanom, bil pa je tudi zaprt. Po vojni je delal v lesnih obratih. Že leta 1954 je bil zaradi uspešnega dela na delovnem mestu in v družbenih organizacijah odlikovan za zasluge za narod, kasneje pa je bil odlikovan tudi za dosežke na športnem in lovskem področju.