V hišno lino je postavil svetega Florijana. Tako se je zaobljubil pred gradnjo in prepričan je, da mu bo varoval dom. Ne le Florijan, čuvali ga bodo tudi vsemogoči leseni izdelki, ki jih je bradati mož z izredno odprtim srcem in širokim nasmehom ustvarjal krepko desetletje. V majhnem albumu so le nekatere fotografije, ki še pričajo, kaj vse je izrezljal. Med tem ko jih razkazuje, ob novi omari mirno sedi Martin Krpan in si teše lipov kij za spopad z Brdavsom. Na zunaj ni Stanku nič podoben, toda navznoter sta si kot brata. Oba vesta, kako se je treba s težavami spopasti in si orodje za boj izdelata sama. Prvi se je s svojim lotil velikana, Stanko bo šel z dleti nad kos orehovine, hrasta, kipe, celo breze ali še česa. V ducatu let se je do popolnosti naučil rezanja lesa, a je ostal skromen, saj ve, da bo lahko že jutri stal pred novo neznanko. Na razstavi v Hočah je pokazal mojstrstvo rezbarstva s kopijo Michelangelove Sočutne. Iz lesa je iztisnil sleherno gubo Marijinega oblačila, pri površinski obdelavi dosegel skorajda kamnit občutek in odblesk rok izvirnika, kar zmorejo le največji mojstri. Tudi strokovnjaki mariborske restavratorske delavnice, ki mu dajo v obnavljanje nekatere lesene kipe iz slovenske zgodovinske zakladnice, vedo, komu zaupajo.